Pogled na domačijo po prenovi. Foto: Miran Kambič, 2026.
Vrba na Gorenjskem · Ljubljana, 2026
Od Prešernove rojstne hiše do interpretacijskega središča
Prešernova rojstna hiša v Vrbi je bila leta 1939 po zaslugi Frana Saleškega Finžgarja in vseslovenske zbiralne akcije odkupljena in muzealizirana — kot prva javno dostopna muzejska hiša v Sloveniji. Med letoma 2021 in 2026 je bila Ribčeva domačija celovito prenovljena in preoblikovana v interpretacijsko središče: rojstna hiša, gospodarsko poslopje, hiša Vrba 1, dvorišče, gartlc in sadovnjak so bili obravnavani kot celota.
Knjiga O Vrba zbira prispevke konservatorjev, arhitektov, kustosa, krajinskega arhitekta, restavratorjev in oblikovalcev, ki so pri prenovi sodelovali. Ta stran je njena lažja digitalna različica: izbrane podobe, skrajšani povzetki in povezave do izvirnih poglavij v PDF.
O Vrba, srečna draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta.
Uvodna nagovora
Knjigo uvajata nagovor dr. Ignacije Fridl Jarc, ministrice za kulturo Republike Slovenije, o Vrbi kot prostoru narodnega in državnega spomina, in besedilo mag. Alenke Kušević o poti od Finžgarjevega muzeja do celovito zasnovanega muzejskega kompleksa.
France Prešeren, O Vrba (Soneti nesreče)
Poglavje 01
Mateja Kavčič, Nataša Koruza, dr. Renata Pamić, dr. Irena Potočnik, Saša Roškar — konservatorska stroka
Konservatorski načrt, izdelan konec leta 2021, ni zbirka navodil za obnovo, temveč poglobljena interpretacija spomenika. Skoraj dve tretjini dokumenta sta namenjeni raziskavam in vrednotenju; ukrepi so predstavljeni kot logična posledica razumevanja hiše, domačije, vasi in krajine.
Preberi prispevek →Poglavje 02
Gašper Peternel — vodja Prešernovega spominskega muzeja, kustos Gorenjskega muzeja
Razstava v prenovljenem hlevu vodi od Ribčevega Franceta do pesnika Prešerna — od hleva do svetišča, od konja do pegaza. Osrednji motiv stropne projekcije je lira, ki se spušča z neba: Stritarjevo vprašanje, kje je kraj, kjer so nebesa Slovencem poslala Orfeja.
Preberi prispevek →
Pogled na Vrbo z dominanto cerkvice sv. Marka in Stolom v ozadju. Skica in foto: A. Ostan, 2021.
Poglavje 03
Matjaž Koman — direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica
Stoletje odnosa lokalne skupnosti do dediščine — od vseslovenske zbiralne akcije leta 1939 do današnjega modela lokalnega upravljanja. Ohraniti je mogoče le dediščino, ki jo javnost prepoznava kot vrednoto in pri njenem varovanju sodeluje.
Preberi prispevek →Poglavje 04
Aleksander Ostan — arhitekt in urbanist, Atelje Ostan Pavlin
Večplastno branje kontekstov — krajine, vasi, domačije — kot podlaga za arhitekturno zasnovo celote. Po odstranitvi odvečnih elementov so se izkristalizirali trije čisti volumni in medprostori med njimi; domačija deluje kot vasica v malem.
Preberi prispevek →
Poglavje 05
Nataša Pavlin — arhitektka, Atelje Ostan Pavlin
Fotografsko pričevanje z več let trajajočega gradbišča, urejeno po fasadah in prostorih. Od rušenj in odstranjevanj dotrajanih delov preko konstrukcijskih utrditev do arhitekturnih detajlov in ureditve dvorišča, sadovnjaka in gartlca.
Preberi prispevek →Poglavje 06
Mitja Škrjanec — krajinski arhitekt
Vrt rojstne hiše je zasnovan kot posodobljeni obhišni vrt — gartlc, nekoč podaljšek hiše in cvetoč okras proti cestnemu prostoru. Zasnova se naslanja na tradicionalno podobo zaokroženih gorenjskih domačij in znova odpira poglede iz vasi v Prešernovo deželo.
Preberi prispevek →
Poglavje 07
Marija Ana Kranjc, Jernej Jerman — GNOM d. o. o.
Dve fazi del na isti hiši: leta 2019 apneni ometi in stavbno pohištvo na zunanjščini, leta 2025 celoviti posegi na ometih, opleskih, kamnitih in opečnih tlakih, vodnjakih in obokanem stropu. Vodilo je največje možno ohranjanje izvirne materialne substance.
Preberi prispevek →Poglavje 08
Žiga Okorn — slikar; Barbara Sirk — oblikovalka, Uvid.si
Znak sestavljata besedilni del, ki se bere prostorsko po ključu prekrivanja, in figura, ki se ozira po prostoru — pesnik ali slehernik. Pokrajina ni izrisana, govori v manku: prostor zamejuje le nebo, naslikano z eno potezo čopiča.
Preberi prispevek →
Publikacija
Uredila in lektorirala Irena Destovnik, oblikovanje in prelom Uvid.si d. o. o., tisk Studio Print d. o. o. Izdalo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v nakladi 500 izvodov, Ljubljana 2026. Spletna stran povzema le izbrane dele; celotni prispevki so na voljo v izvirniku.